ZAKAJ JE POMEMBNO OHRANJANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI NA KMETIJAH?
Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je raznovrstnost življenja na Zemlji v vseh najrazličnejših oblikah, od bakterij in gliv do rastlin in živali. Tudi ljudje smo del biodiverzitete. Biodiverziteta pa ni le raznolikost vrst, je tudi raznolikost znotraj posameznih vrst, ki je zapisana v genetski zasnovi osebkov. Različna življenjska okolja in v njih prebivajoča živi bitja tvorijo edinstvene ekosisteme. Vsako živo bitje ima v svojem življenjskem okolju vlogo in pomembno prispeva k delovanju ekosistema (medsebojnem prepletu živih organizmov in njihovih življenjskih okolij). Vloge, ki jih imajo organizmi v ekosistemih in so pomembne za človeka imenujemo ekosistemske storitve. Organizmi vršijo zelo različne ekosistemske storitve (produkcija organske snovi, opraševanje, so prehrambni vir drugim organizmom, razgrajujejo odpadne snovi, itd.). Vsak organizem tako pomembno prispeva k zapletenemu spletu med živimi organizmi in njihovimi življenjskimi okolji (imenovanimi habitati), skupaj pa tvorijo povezan ekosistem. Ta deluje kot celota; če iz zapletenega spleta odstranimo le en organizem, se lahko poruši delovanje celotnega ekosistema, saj le ta organizem opravlja posebno, edinstveno funkcijo, ki prispeva k delovanju celotnega spleta. Krajinske značilnosti so pomemben življenjski prostor številnih organizmov v kmetijski krajini.
Danes so tradicionalne kmetijske sisteme, in s tem tudi tradicionalne načine kmetovanja, zamenjali intenzivni sistemi, kjer prevladujejo monokulturne površine. S spremembami je v Evropi prišlo tudi do upada nekaterih značilnih vrst kmetijske krajine, predvsem ptic, rastlin in žuželk. Raziskave kažejo, da homogenizacija (vzgajanje monokultur, homogene krajine) vodi do splošnega zmanjšanja biotske raznovrstnosti (Dudley in Alexander 2017). S spreminjanjem strukture kmetijske krajine se postopoma izgubljajo habitati in viri hrane (Emmerson in sod. 2016). Tako si na ravni Slovenije in celotne Evropske Unije prizadevamo za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini.
Ena od zelo pomembnih habitatov za mnoge organizme kmetijske krajine so t. i. KRAJINSKE ZNAČILNOSTI. To so posamezni elementi krajine, kot so npr. mejica, visokodebelni sadovnjak in ostali. Ohranjanje le teh je v kmetijski krajini zelo pomembno, saj na ta način organizmom zagotovimo miren prostor za prebivališče, prehranjevanje, razmnoževanje, skrivališče, počivališče, selitev/migracijo ali prostor za odlaganje mladičev. Na ta način organizmom omogočimo, da imajo med prostranimi polji tudi miren kotiček. Dobro ohranjeni naravni habitati na kmetijah omogočajo življenje velikemu številu različnih vrst organizmov. V Sloveniji mnoge krajinske značilnosti, ki so dobro ohranjane, omogočajo kakovosten življenjski prostor tudi številnim ogroženim in redkim vrstam.
V nadaljevanju predstavljamo krajisnke značilnosti, ki smo jih prepoznali kot najbolj pomembne za ohranjanje biodiverzitete kmetijske krajine, ter za katere so na voljo finančni mehanizmi za ohranjanje. Več o finančnih mehanizmiv (glej "Priročnik za kmetije:..." in "Ukrepi in sibvencije...")
RASTLINSKE KRAJINSKE ZNAČILNOSTI:
1. POSAMEZNA DREVESA IN GRMI: Lesnate rastline; drevo: vsaj 5 m visoko; grm: razvejan, brez razločnega debla, graditi mora nizko krošnjo, ki le redko presega višino 5 m
Pogoste vrste: lipovec, lipa, graden, dob, jesen, oreh, koprivovec, bela murva.
2. SKUPINE DREVES IN GRMOV: Niso del gozda; manjše od 2500 m2; površine v zaraščanju: ne.
3. GOZDNA ZAPLATA: Ločena od gozda; med 2500 m2 in 20.000 m2; dreveni nasadi: ne.
4. MEJICA: Strnjena linija dreves in grmov; ni širša od 10 m; znotraj vsakih deset; metrov mejice dopustna ena vrzel, ki ne sme biti večja od treh metrov.
5. VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAKI: Linijska oziroma gručasta skupina; krošnje 🡪 velike, raznolike; ekstenzivni travnik; košnja (2x) + pašnja; Ne gnojimo ; Ne uporabljamo FFS-jev.
6. VLAŽILNI TRAVNIKI: Predvsem ob vodotokih; Poplavljen dlje časa in vlažen večji del leta. ZNAČILNE RASTLINE: Močvirska kukavica, Močvirski tulipan, Zdravilna strašnica, Srčna moč, Vodna perunika.
7. OBVODNA VEGETACIJA: Lesnata in zelnata vegetacija na bregovih voda; deloma v vodi ali je le občasno poplavljen; območje do 10 metrov od površinske vode.
8. ROBOVI NJIV: Rob polja, omejka ali nazorni predel med dvema njivama; ni kmetijske proizvodnje; negojeno vegetacijo; ne vključuje lesnate vegetacije; širina: 1 in 20 m; prekrivanja z drugimi krajinskimi značilnostmi.
9. GOZDNI ROB: Povezavo med gozdom in sosednjimi negozdnimi zemljišč; zaščito pred zunanjimi dejavniki; razlikuje od gozda.
GEOMORFOLOŠKE IN RELIEFNE KRAJINSKE ZNAČILNOSTI:
1. KRAŠKA KOTANJA: Vdolbina s neravnim dnom, ki je izravnan zaradi kemtijske dejavnosti; večja globina tal in dokaj oster rob; vrtače, uvale, koliševke.
2. POVRŠINSKA SKALOVITOST: Matična kamnina na površju; dva tipa (1. skalovitost na površini lahko premikamo oz. odstranimo; 2. odstranitev le z lomljenjem); tradicionalno gozdna zemljišča; pašnike in travnike.
3. BALVAN IN OSAMELEC: Balvani: del pobočja se odlomi in privali v nižje predele; Osamelci: ostanki raščene kamnine; tloris površine zavzemati vsaj 4m² in višja od 1,5 m.
4. PODPRTA IN NEPODPRTA TERASA: - Nepodprte (samostoječe) terase (strme brežine, na blagih pobočjih, nastanek zaradi intenzivne kmetijske rabe, trojna obdelava);
- Podprte terase (nastale na močno erodibilnih tleh, izrazite terase na blagih pobočjih, podprte z zloženim kamenjem – suhozidi, preozke za strojno obdelavo)
VODENE KRAJINSKE ZNAČILNOSTI:
1. VODNA POVRŠINA ALI VODNO TELO: Stoječa vodna telesa; do 0.1 ha; ribnik, kal, mlaka, gramoznica ipd.; brez uporabe umetnih materialov.
2. (MELIORACIJSKI) JAREK: Umetna struga (brez betonskih utrditev); namenjeni namakanju ali izsuševanju; široki do 6 metrov; odvajanje odvečne vode; v preteklosti tam, kjer je zastajala slojna ali površinska voda.
