KRAJ IN DATUM: Prve delavnice na temo "OHRANJANJE BIOTSKE PESTROSTI V KMETIJSKI KRAJINI" smo izvedli na Osnovni šoli Rob, 13.9.2021.
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: Na delavnici je sodelovalo 33 učencev od prvega do tretjega razreda.
OPIS DELAVNIC: V sklopu delavnic smo otrokom predstavili sodelujoče projektne člane ter predstavili cilje in namen projekta.
Delavnica je bila razdeljena na tri sklope in sicer:
SKLOP 1: Spoznavanje koncepta biodiverzitete (od molekule do ekosistemov)
Na delavnici so otroci spoznali koncept biodiverzitete oz. različne tipe biodiverzitete. Prvi del delavnice je bil namenjen spoznavanju koncepta biodiverzitete skozi pogovor in slikovno gradivo. Učencem se je prikazalo tudi izolacijo DNA molekule iz jagode, pri čemer so učenci spoznali, da raznolikost ne zajema le raznolikosti vrst, temveč raznolikost tvorijo tudi genetska in ekosistemska raznolikost. V sklopu 1 so otroci imeli tudi ustvarjalno delavnico, kjer so na slike različnih habitatov (gozd, kmetija in mesto) umestili oz. nalepili živali, ki se po njihovem mnenju tam nahajajo (Slika 1 in 2).
Cilj delavnice: V sklopu delavnice so otroci pridobili znanje o konceptu biodiverzitete, raznolikosti in pomembnosti habitatov za različne živali/rastline.
Delavnico je vodila Sandra Potušek.
Slika 1: Primer končnega izdelka delavnice Sklopa 1.
Slika 2: Projektna članica Sandra Potušek z otroci podružnične OŠ Rob.
SKLOP 2: Spoznavanje pomembnosti ohranjanja visoke biotske raznolikosti v kmetijski krajini in spoznavanje ekoloških vlog različnih organizmov
V bližnji okolici šole smo postavili dve vzorčni ploskvi (5m x 5m) - eno na območju z večjo biodiverziteto (nepokošen travnik), eno na območju z manjšo biodiverziteto (pokošen travnik). Otroci so prejeli delovni list (Slika 3), kjer so na posameznih ploskvah iskali živali in rastline iz delovnega lista. Najdene vrste so obkrožili in poskušali ugotoviti, kakšno vlogo opravlja v ekosistemu (npr. opraševanje, prehrambni vir za druge vrste, itd.). Ob koncu so otroci primerjali, na kateri ploskvi so našli večje število vrst rastlin in živali (Slika 4 in 5).V drugem delu delavnice smo se igrali kviz, pri čemer so otroci imeli pred sabo različne sete slik: i) sliko prehranjevalnega sistema, pri čemer so otroci ugibali kaj se zgodi, če umaknemo iz spleta različne nivoje prehranjvelanih sistemov; ii) dve sliki različnih kmetij - eno z veliko različnih habitatov, drugo z manj. Otroci so morali ugibati, katera kmetija je boljša za ohranjanje vrst.Ob koncu drugega dela delavnice smo se z otroci pogovorili, zakaj je zelo pomembno, da se na kmetijskem območju ohranjajo različni tipi habitatov, ter katere živali tam lahko domujejo.
Cilj delavnice: Cilj delavnice je bil primerjati ploskve z visoko in nizko pestrostjo, oz. spoznavanje kako dober/raznolik habitat podpira večjo biotsko raznolikost. Otroke smo v drugem sklopu seznanili s pomenom ohranjanja območij z visoko biodiverziteto ter zakaj je visoka pestrost pomembna tako z vidika kmetovanja kot per se. Obrazložili smo jim tudi kakšne različne vloge imajo posamezne živali/rastline, ter zakaj je pomembno ohranjanje visoke pestrosti na območju kmetij.
Delavnico je vodila Aja Bončina.
Slika 3: Delovni list delavnice Sklopa 2.
Slika 4: Otroci tretjega razreda podružnične OŠ Rob ob izvedbi delavnice 2. sklopa.
Slika 5: Otroci prvega razreda podružnične OŠ Rob ob izvedbi delavnice 2. sklopa.
SKLOP 3: Priprava palačink iz divje hrane
Delavnico smo izvedli v sodelovanju z KUD ROB skupino Čajanke (skupina domačink, ki si prizadeva za medgeneracijsko sodelovanje ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine). V centru vasi, kjer je urejen poseben prostor za medgeneracijske dogodke smo vzpostavili učno okolje (mize, stole, pribor in opremo za peko in degustacijo palačink). Otroci so bili razdeljeni v tri skupine pod vodstvom učiteljev. Z vsako skupino smo se najprej pogovorili ali poznajo recept za pripravo palačink, ali vedo, da lahko palačinko pripravimo tudi iz kopriv. Predstavili in pokazali smo jim, kako naberemo koprive, da nas ne spečejo, kako jih zblanširamo in kako pripravimo koprivni pire in nato maso za palačinke. Vsak udčenec si je s pomočjo mentorstva spekel palačinko, jo namazal s slivovo marmelado in jo degustiral (Slika 6, 7 in 8).
Cilj delavnice: ozaveščanje skozi izkušnje in degustacijo, izobraževanje o užitnih divjih rastlin, ki jih lahko kreativno uporabimo v vsakdanji kulinariki. Cilj je bil tudi motivacija mladih za medgeneracijsko sodelovanje.
Delavnico je vodila vodja pilotne kmetije Mahne, Lili Mahne
Slika 6: Vodja delavnice Sklopa 3. Lili Mahne ob izvedbi delavnice.
Slika 7: Priprava palačink iz divje hrane (navadne koprive).
Po zaključku delavnic je vsak otrok prejel tudi pohvalo za sodelovanje na delavnicah (Slika 8).
Slika 8: Primer pohvale, ki so jo prejeli otroci ob koncu delavnice. Na pohvalo se je napisalo ime vsakega udeleženca.
