OPIS PROJEKTNIH CILJEV
Namen projekta je: i) razviti ustrezen, učinkovit in vzdržnostni model upravljanja kmetije v zaščitenem območju s ciljem ohranjanja biotske pestrosti;
ii) razviti orodja za prenos tega znanja ne le ostalim kmetijam, temveč tudi drugim ciljnim skupinam (šolam, fakultetam, širši javnosti) z namenom osveščanja in izobraževanja o pomembnosti varovanja in ohranjanja biodiverzitete v kmetijski in kulturni krajini.
Pilotni projekt je namenjen razvoju praktičnih rešitev za ohranjanje biotske pestrosti skozi ohranjanje biotsko pomembnih krajinskih prvin v kmetijski krajini (Slika 1) ter naslavlja dva glavna cilja, in sicer: i) zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje ter ii) izvajanje skupnih integriranih, sodobnih in multidisciplinarnih pristopov na področju kmetijstva za varstvo biotske raznovrstnosti, ter prenos tega znanja različnim ključnim deležnikom (ostalim pridelovalcem, šolam in fakultetam) s predstavitvijo funkcionalnega modela v praksi.
Slika 1: Visokodebelni sadovnjak predstavlja pomembno krajinsko prvino v kmetijski krajini, ki podpira/vzdržuje visoko biotsko pestrost kmetijske krajine.
OPIS in REŠEVANJE PROBLEMATIKE
Večina t. i. naravnih površin (gozdov, travnikov itd.) je v zasebni lasti pridelovalcev, ti pa predstavljajo pomemben življenjski prostor mnogim organizmom. Za uspešno ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini je nujno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov: biologov oz. naravovarstvenikov, organizacij, ki se ukvarjajo z okoljevarstvom, ter kmetijske stroke in pridelovalcev kot lastnikov zemljišč (Slika 2). Naravovarstvo na posebnih območjih varstva brez vključevanja lokalnih pridelovalcev je težko oziroma praktično nemogoče.
Slika 2: Uspešno ohranjanje biotske pestrosti v kmetijski krajini je odvisno od treh deležnikov: naravovarstvene stroke, kmetijske stroke in pridelovalcev kot lastnikov zemljišč.
Zaradi opuščanja ali zmanjševanja kmetijske dejavnosti se habitati kmetijske krajine spreminjajo, zaraščajo, kar pomembno vpliva na zmanjševanje biodiverzitete na teh območjih. Za reševanje tovrstne problematike je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP ) pripravilo ukrepe kmetijsko okolijske politike (KOP) prav z namenom ohranitve biotske pestrosti, vendar ti ukrepi žal v praksi niso popolnoma izkoriščeni, bodisi zaradi nezadostne informiranosti pridelovalcev o ukrepih KOP, ki so na voljo za vključevanje in doseganju katerih ciljev so sploh namenjeni. Težava nastane tudi pri razumevanju določenih zahtev, ki se pridelovalcem zdijo neživljenjske za izvajanje na večjih obelovalnih površinah. Kljub temu pa imajo ukrepi KOP pomembno vlogo, saj so nastali z namenom ohranjanja ogroženih vrst in habitatnih tipov v kmetijski kulturni krajini. Pri tem prihaja do navzkrižja interesov med varovanjem okolja in izvajanjem kmetijskih praks
V ta namen želimo tekom izvedbe projekta razviti posebno orodje t.i. odločevalsko drevo na podlagi izbranih krajinskih prvin, ki bi pridelovalcem in lastnikom kmetij omogočila i) lažje prepoznavanje biodiverzitetno pomembnih krajinskih prvin ter ii)
boljšo integracijo KOP ukrepov v deloavnje kmetij v naravovarstvenih območjih.
