Študija s pilotne kmetije Mahne
V okviru projekta smo izvedli tudi strokovno ekspertizo, kjer smo preučili vpliv pomembnosti ohranjanja raznolikih krajinskih značilnosti v kmetijskih ekosistemih (v nadaljevanju: agroekosistemih) na številčnost in vrstno raznolikost dnevnih vrst metuljev in rastlin. Zajemala je popis številčnosti in vrstne raznolikosti dnevnih vrst metuljev (Lepidoptera, Rhopalocera) in rastlinskih vrst, predvsem višjih rastlin (praprotnic in semenk) na območju pilotne kmetije Mahne, ki se nahaja v vasi Javorje v občini Velike Lašče in spada v celoti pod tj. ekološko pomembna območja.
Upravljanje kmetije Mahne temelji na trajnostnem upravljanju, z obzirom ohranjanja visoke biotske raznovrstnosti kmetijskih površin, pri čemer pri upravljanju strmijo k dolgoročnemu ohranjanju raznolikih življenjskih prostorov za organizme. Z namenom, da bi preučili vpliv raznolikosti krajinskih značilnosti na stanje biodiverzitete (število in vrstno raznolikost metuljev in rastlinskih vrst), smo na kmetiji izbrali tri vzorčna območja; dva vzorčna območja z raznolikimi in številnimi krajinskimi značilnostmi ter eno primerjalno vzorčno območje, z izrazitim monokulturnim tipom kmetovanja, kjer prevladuje intenzivno upravljanje kmetijske površine.
V sklopu priprave in izvedbe strokovne ekspertize smo na treh vzorčnih krpah z različno stopnjo raznolikosti krajinskih značilnosti: i) ocenili številčnost in vrstno raznolikost dnevnih vrst metuljev; ii) popisali vrstno raznolikost višjih rastlinskih vrst z namenom primerjave vpliva raznolikosti krajinskih značilnosti območja s stopnjo ohranjenosti biodiverzitete (stopnjo vrstne raznolikosti in številčnosti).
MATERIALI IN METODE:
Popise številčnosti in vrstne raznolikosti metuljev ter rastlinskih vrst smo izvedli na treh vzorčnih krpah kmetije Mahne, ki se nahajajo v vasi Javorje, na območju občine Velike Lašče. Območje kmetije sestavljajo pretežno gozdne (40%) in kmetijske površine (55%), na katerih stoji tudi osem kmetijskih poslopij; lesena kašča je vpisana v register nepremične kulturne dediščine na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije).
Popise številčnosti in vrstne raznolikosti dnevnih metuljev in rastlin smo izvedli na treh vzorčnih krpah (Slika 1; območje A, B in C), ki so bile primerljivih velikosti (cca. 250 m x 100 m, 25000 m2).
Območje A se nahaja v neposredni bližini glavnih poslopij kmetije Mahne (ob skednju). Vzorčna krpa je potekala od gozdnega roba (na desni strani), preko nepodprtih teras vse do intenzivnega nasada orehov (na levi strani), v izraziti pravokotni obliki. Na vzorčni krpi se je nahajalo pet dobro ohranjenih krajinskih značilnosti, ki so pomembne za ohranjanje visoke biodiverzitete območja. Območje B ali »laboratorij na prostem« se nahaja približno 150 m stran od gospodarskih poslopij kmetije Mahne. Na vzorčni krpi B so bili v preteklosti večji pašniki, ki pa so bili skozi čas zapuščeni. Območje predstavlja bogato travnato jaso z različnimi krajinskimi značilnostmi; po sredini jo razmejuje na dva približno enako velika dela vrstno bogata mejica, ki jo tvorijo raznolike drevesne in grmiščne vrste. Vzorčna krpa je vsebovala največ raznolikih krajinskih značilnosti, zato smo ob popisu predvidevali, da bo tu tudi največja biotska raznovrstnost zaradi raznolikih življenjskih okolij. Območje C se nahaja vzhodno od gospodarskih poslopij kmetije Mahne in predstavlja krajinsko najmanj raznoliko vzorčno krpo (n = 1), saj se na njem nahaja monokulturen, intenzivni nasad orehov, kjer prevladuje intenzivno upravljanje površine (pogosto dognojevanje, večkrat letna intenzivna košnja, zasajevanje monokultur, mehanično obdelovanje, itd.).
Slika 1: Izbrane vzorčne krpe (A, B, C) za izvedbo popisov števila in vrstne raznolikosti dnevnih vrst metuljev in rastlinskih vrst v odvisnosti s stopnjo raznolikosti krajinskih značilnosti krp na območju kmetije Mahne.
REZULTATI:
i) Popis številčnosti in vrstne raznolikosti dnevnih vrst metuljev
Skupno smo na štirih popisih zaznali 1229 osebkov dnevnih metuljev (Slika 2). Največ metuljev smo zaznali pri drugem in tretjem popisu, kar sovpada s pomladanskim in poletnim viškom preletavanja dnevnih vrst metuljev. Najmanjše število osebkov metuljev smo popisali na vzorčni krpi na kateri poteka intenzivno upravljanje kmetijske površine.
Skupno smo popisali 52 vrst dnevnih metuljev na treh vzorčnih krpah, ki so imele različno stopnjo raznolikosti krajinskih značilnosti. Največjo vrstno raznolikost smo v vseh štirih popisih zaznali na vzorčni krpi, kjer se nahaja tudi največ raznolikih krajinskih značilnosti. Pričakovano smo najmanj vrst metuljev zaznali na območju intenzivnega nasada. Skupno smo na treh vzorčnih ploskvah v štirih popisih identificirali dve vrsti lastovičarjev, sedem vrst belinov, 25 vrst pisančkov, 11 vrst modrinov in sedem vrst debeloglavčkov.
Slika 2: Fotodokumentacija popisanih dnevnih vrst metuljev na območju kmetije Mahne.
ii) Vrstna raznolikost rastlinskih vrst
Skupno smo na treh popisih identificirali 154 rastlinskih vrst višjih rastlin (praproti in semenke). Največjo raznovrstnost rastlinskih vrst smo identificirali na območju vzorčne krpe z opaženo največjo raznolikostjo krajinskih značilnosti. Občutno manj rastlinskih vrst smo zabeležili na območju vzorčne krpe intenzivnega nasada; na tem območju se je nahajala le ena krajinska značilnost.
Največ rastlinskih vrst smo zaznali pri prvem in drugem popisu, kar sovpada s pomladanskim viškom rastne sezone rastlinskih vrst.
V sklopu popisa smo zaznali mnogo zanimivih in redkih rastlinskih vrst, kot so npr. vrste iz družine kukavičevk ali divjih orhidej. Divje orhideje v Sloveniji najbolj ogrožajo izginjanje in spreminjanje habitatov, zato popis številnih kukavičevk na vzorčnih krpah z veliko krajinskimi značilnostmi potrjuje, da so le-te zelo dobro ohranjene, upravljanje na teh kmetijskih površinah pa je trajnostno, kar omogoča rast tudi številnim redkejšim, občutljivim vrstam kot so kukavičevke.
V sklopu popisa smo zaznali tudi tri tujerodne, invazivne vrste: Enoletno suholetnico (Erigeron annuus), gredljastega motovilca (Valerianella carinata) in perzijski jetičnik (Veronica persica).
iii) Odvisnost števila vrst od raznolikosti krajinskih značilnosti
V sklopu terenskega popisa smo uspešno potrdili hipotezo; večja raznolikost krajinskih značilnosti kmetijskih površin pozitivno vpliva na vrstno pestrost (Slika 2). Na vzorčni krpi, kjer se je nahajala le ena krajinska značilnost in sicer intenzivni nasad orehov, smo našli kar 49 % manj dnevnih vrst metuljev, ki veljajo za pomembne opraševalce kmetijskih vrtnin in sadnih drevij ter za 30 % manj rastlinskih vrst v primerjavi z vzorčno krpo, kjer so kmetovalci ohranjali raznolike krajinske značilnosti, območje pa opravljali trajnostno, z obzirom ohranjanja visoke biodiverzitete območja.
Naši rezultati potrjujejo, da z ohranjanjem raznolikih krajinskih značilnosti kmetijske krajine, izjemno povečamo vrstno raznolikost organizmov, tako nevretenčarjev kot tudi številnih rastlinskih vrst; dolgoročno tako ohranjanje raznolikih krajinskih značilnosti vpliva na ohranjanje višje biodiverzitete območja (Slika 3). Večja vrstna pestrost in medvrstna variabilnost pozitivno vpliva na ekosistemske funkcije in samo odpornost ekosistemov. Kmetovalci z raznovrstno krajono pridobijo številne ugodne ekosistemske storitve.
Slika 3: Prikaz števila opaženih dnevnih vrst metuljev in rastlin v odvisnosti s številom krajinskih značilnosti kmetijske krajine preučevanega območja
