Matjaž Konvalinka: Zakaj imam rad Lahova števila?
V kombinatoriki je Ivo Lah znan po številih, ki jih je definiral in ki nosijo njegovo ime. Lahovo število L(n,k) označuje število razdelitev množice z n elementi na k linearno urejenih blokov in je tesno povezano s Stirlingovimi števili prve in druge vrste. Na predavanju si bomo ogledali glavne lastnosti Lahovih števil.
Tomaž Pisanski: Nekaj poudarkov iz življenja in dela Iva Laha
V zapuščini Iva Laha se skriva več zanimivih dokumentov, ki osvetljujejo podrobnosti njegovega življenja in dela. V predavanju poudarimo predvsem njegovo vlogo v prvi svetovni vojni in v bojih za severno mejo, njegov širok študij na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani, njegovo pionirsko delo na področju statistike, demografije, matematike in aktuarstva med obema vojnama. Še posebej poudarimo pomen spregledane revije Glasnik udruženja aktuara Kraljevine Jugoslavije, ki jo je izdajal v Ljubljani ter njegovo vlogo in vlogo aktuarstva pri povojnih diplomatskih pogajanjih za vojne reparacije. Ne moremo se izogniti lažnim obtožbam, ki sta jih bila deležna z ženo ob zmagi revolucije. Kljub temu, da je obtožbe kmalu ovrgel, je ostal neizbrisen madež. V očeh sosedov in sodelavcev je ostal sovražnik delovnega ljudstva praktično do smrti. Ohranjene kopije internih poročil in pritožb prikazujejo sliko vrhunskega strokovnjaka v nenehnih bojih s politično nastavljenim vodstvenim kadrom. Kljub temu, da je imel s strokovnimi argumenti majhne možnosti za uspeh, v svojih poročilih odkrito in neustrašno kritizira nekatere zablode na ideologiji temelječe povojne zavarovalniške in socialne politike. Ob tem svoje najboljše rezultate, npr. Lahova števila, ki še dandanes odmevajo v svetovni matematični javnosti, odkrije in objavi šele po drugi svetovni vojni kot uslužbenec Zveznega zavoda za statistko v Beogradu. Motivacija za to predavanje je vprašanje, katere ovire preprečujejo, da bi Iva Laha postavili na častno mesto med slovenskimi znanstveniki. Kako je mogoče, da še po 130 letih od kar se je rodil kljub svojem bogatem opusu nima svojega gesla v Slovenski Biografiji?
Janez Komelj: Lahova zapuščina v Knjižnici FMF
Izhodišče za predavanje je zapuščina Iva Laha, ki jo hrani Knjižnica FMF. Iz nje je jasno razvidno, da je izjemno veliko napisal, žal pa tudi to, da tega v povojni Jugoslaviji niso dovolj cenili.
Čeprav je tudi eden od začetnikov statistične analize na področju družbenoekonomskih raziskav v Sloveniji, je bil praktično pozabljen. Celo aktuarji smo o njem vedeli zelo malo.
V predavanju bo bežno predstavljeno zavarovalniško okolje, v katerem je deloval, in nekateri praktični problemi, ki jih je reševal. Predstavljene bodo njegove objave v predvojnih in povojnih jugoslovanskih revijah, objave v priznanih tujih aktuarskih in matematičnih revijah ter prispevki za aktuarske, statistične in demografske kongrese. Kljub mnogim vabilom na povojnih kongresih ni osebno sodeloval, ker za njegovo udeležbo nikoli „ni bilo denarja“. In to zanj, ki je s svojim znanjem državi priboril milijone na pogajanjih o reparacijah za prispevke, ki so se med vojno stekali v okupatorske pokojninske blagajne.
Ivo Lah je reševal takrat aktualne praktične aktuarske probleme, med njimi predvsem „problem obrestne mere“. Predstavljajmo si, denimo, da imamo le rokopisne aktuarske tabele, z dolgotrajnim računanjem izdelane za 4-odstotno obrestno mero, aktuarski problem pa moramo zaradi sprememb v ekonomiji rešiti za 5-odstotno obrestno mero. Ta problem je danes enostavno rešljiv, ker imamo mnogo bolj razvito računsko tehnologijo. Tudi zato je danes Lahovo delo manj znano in je, tako kot Vegovi logaritmovniki, predvsem zgodovinski spomenik. Vendar pa je pri reševanju aktuarskih problemov odkril tudi nova števila, ki so zapolnila več kot 200-letno vrzel.
Lahko bi celo rekli, da je zgodovina vendarle pravična. Lahova števila, ki so v bistvu „stranski produkt“ aktuarskega dela, so postala trajno pomembna in svetovno znana ter so vir mnogih novih raziskav.
